Slovo od dolgoletnega ljubenskega župnika Martina Pušenjaka

Na Ljubnem ob Savinji so se prvo majsko soboto dostojno poslovili od nekdanjega tamkajšnjega župnika Martina Pušenjaka. Že dan prej so krsto s pokojnim pripeljali v ljubensko župnijsko cerkev Svete Elizabete, kjer so se lahko od njega ob molitvi in v spokojni tišini ljubenske cerkve, kjer je pokojni opravljal duhovniško službo celih 47 let, poslovili številni domačini, sorodniki in prijatelji umrlega. Že v petkovem popoldnevu so njegovo krsto pred cerkvijo pričakali številni krajani, v poznem petkovem večeru pa so se prav tako v velikem številu zbrali pri maši zadušnici, pri kateri so sodelovali nekateri dekanijski duhovniki, marsikdo pa je ostal v cerkvi do poznih nočnih ur, ko se je petek že umaknil soboti in je bil pokojnik še zadnjič med svojimi Ljubenci.

Sobotni pogrebni obred je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž ki je skupaj z nekdanjim celjskim škofom Stanislavom Lipovškom in številnimi duhovniki v mašni homiliji z izbranimi besedami opisal duhovniško pot Martina Pušenjaka v ljubenski župniji in njegov doprinos pri ohranjanju in rasti verskega življenja v kraju v katerem je Pušenjak tako dolgo opravljal vlogo dušnega pastirja. V besedah zahvale škof ni pozabil omeniti, da je v času bolezni župniku Martinu vseskozi stal ob strani in mu pomagal Milan Pečnik z družino, ki je bil kot usmiljeni Samarijan, ki ga omenja Sveto pismo, kot se je slikovito izrazil škof Maksimilijan. Dolgoletno Pušenjakovo bivanje in služenje duhovniškemu poslanstvu je pustilo neizbrisen pečat v kraju flosarjev in cvetnonedeljskih potic, kar sta v svojih poslovilnih govorih poudarila tudi Milan Pečnik kot predstavnik ljubenskih župljanov in tamkajšnji župan Franjo Naraločnik. Pokojnik je za časa svojega življenja ob številnih obnovah sakralnih objektov v kraju na videz neuresničljive ideje z neizmerno vztrajnostjo namreč vedno uspel uresničiti, je v poslovilnih besedah poudaril ljubenski župan. V kratkih in pomenljivih besedah slovesa sta se pred zbranimi v ljubenski cerkvi od pokojnika poslovila tudi dekan dekanije Gornji Grad – Šaleška dolina Aleksander Koren in svakinja pokojnika Marija Pušenjak iz njegovega rojstnega kraja Ljutomer.

Po končani sveti maši so cerkveni ključarji vse štirih ljubenskih cerkva krsto pokojnika v spremstvu množice domačinov, sorodnikov, prijateljev in seveda vseh prisotnih duhovnikov v veličastnem sprevodu pospremili iz župnijske cerkve mimo njegovega dolgoletne doma v župnišču, šole, občine, skozi Ljubno do pokopališča na Rosuljah, kjer se je množica prisotnih še enkrat ustavila ob grobu nekdanjega ljubenskega župnika Martina Pušenjaka, ki je tako postal njegov zadnji dom na njemu vedno tako ljubem Ljubnem.

Avtor besedila in fotografij: Franjo Atelšek