Nahajate se:
OD LJUBNEGA DO PEKINGA
OD LJUBNEGA DO PEKINGA
18. 2. 2022
Radenko T. (Občinska uprava)
146
Za slovenske tekmovalke na tekmah svetovnega pokala je bilo Ljubno doslej izredno uspešno. Naše tekmovalke so osvojile že vrsto stopničk, od tega tri prva mesta - dve posamični zmagi in eno ekipno. Njihove uspehe je vsako leto na Ljubnem pospremila desettisočglava množica zvestih podpornikov, ki so ustvarili vzdušje, zaradi katerega je Ljubno v očeh odmačih in mednarodnih tekmovalk postalo pravi biser.
V današnji, 7. številki Savinjskih novic si lahko več o tem preberete v prispevku "Od Ljubnega do Pekinga".
"Samo še naši najboljši kolesarji se lahko pohvalijo s podobno prevlado, kot jo imajo v svojem športu slovenske orlice, ki raje slišijo, da so sove. Če bi bila samo ena, bi lahko rekli, da je lastovka, ki še ne prinese pomladi, ob dejstvu, da ima Slovenija z Bogatajevo, Niko Križnar in Emo Klinec olimpijsko in svetovno prvakinjo, zmagovalko svetovnega pokala in bronasto olimpijko ter svetovno rekorderko, pa je jasno, da so slovenska skakalna polja v polnem cvetu. Ob tem tudi ni dvoma, kje je vzklilo seme. Pri nobenem velikem skakalnem uspehu ni mogoče iti mimo skakalne zibelke Planice, ki se je prelevila v nacionalni nordijski center, v katerem imajo slovenski skakalci in skakalce razmere za delo, v katerih jim ni treba zavidati tekmecem iz bogatejših smučarskih zvez. Pri slovenskem ženskem skakalnem fenomenu pa tudi ni mogoče iti mimo Ljubnega ob Savinji. Ko se je tedanji direktor BTC Jože Mermal odločil, da bo finančno podprl ženske smučarske skoke v svojem rojstnem kraju, večji del slovenske športne srenje v tem ni videl pravega smisla. Številke pa govorijo zase, na skakalnici pod Rajhovko so leta 2006 prvič priredili žensko tekmo celinskega pokala, leta 2012 je v Zgornjo Savinjsko dolino prišel tudi svetovni pokal. Slovenska dekleta so dobila svojo malo Planico in domovinsko pravico. Deset let kasneje so vladarice ženskega skakalnega sveta. Ta mala Planica je resda še vedno bolj kot ne v povojih, vendar je najbolj pomembno, da so znali v slovenskih ženskih skokih pravočasno zgrabiti bika za roge" pa so zapisali v Delovem članku 14.2.2022.
Do njega lahko dostopate na povezavi: https://www.delo.si/polet/planica-ljubno-peking/
V današnji, 7. številki Savinjskih novic si lahko več o tem preberete v prispevku "Od Ljubnega do Pekinga".
"Samo še naši najboljši kolesarji se lahko pohvalijo s podobno prevlado, kot jo imajo v svojem športu slovenske orlice, ki raje slišijo, da so sove. Če bi bila samo ena, bi lahko rekli, da je lastovka, ki še ne prinese pomladi, ob dejstvu, da ima Slovenija z Bogatajevo, Niko Križnar in Emo Klinec olimpijsko in svetovno prvakinjo, zmagovalko svetovnega pokala in bronasto olimpijko ter svetovno rekorderko, pa je jasno, da so slovenska skakalna polja v polnem cvetu. Ob tem tudi ni dvoma, kje je vzklilo seme. Pri nobenem velikem skakalnem uspehu ni mogoče iti mimo skakalne zibelke Planice, ki se je prelevila v nacionalni nordijski center, v katerem imajo slovenski skakalci in skakalce razmere za delo, v katerih jim ni treba zavidati tekmecem iz bogatejših smučarskih zvez. Pri slovenskem ženskem skakalnem fenomenu pa tudi ni mogoče iti mimo Ljubnega ob Savinji. Ko se je tedanji direktor BTC Jože Mermal odločil, da bo finančno podprl ženske smučarske skoke v svojem rojstnem kraju, večji del slovenske športne srenje v tem ni videl pravega smisla. Številke pa govorijo zase, na skakalnici pod Rajhovko so leta 2006 prvič priredili žensko tekmo celinskega pokala, leta 2012 je v Zgornjo Savinjsko dolino prišel tudi svetovni pokal. Slovenska dekleta so dobila svojo malo Planico in domovinsko pravico. Deset let kasneje so vladarice ženskega skakalnega sveta. Ta mala Planica je resda še vedno bolj kot ne v povojih, vendar je najbolj pomembno, da so znali v slovenskih ženskih skokih pravočasno zgrabiti bika za roge" pa so zapisali v Delovem članku 14.2.2022.
Do njega lahko dostopate na povezavi: https://www.delo.si/polet/planica-ljubno-peking/
